Včasih, ko komu povem, da sem kot blogerka nekam povabljena ali pa, da mi je kdo poslal kakšno zanimivo sestavino, mi kdo reče “Joj, blagor tebi, jaz bi tudi bil bloger!” No, tokrat mi je to reklo več ljudi in tokrat res zelo zelo upravičeno! Klet Brda so nas namreč povabila k sebi v goste, v prelepa Goriška Brda, z namenom, da nam predstavijo nekaj osnov okusov in spajanja vina. Poskrbeli so prav za vse – prevoz, zajtrk, ogled kleti, degustacijo, aperitiv v hotelu Kozana ter poučno in okusno kosilo, ki ga je pripravil Bine Volčič, z vinsko spremljavo in pojasnili predsednika društva Sommelier Slovenije, Ivana Peršolje. Ni slabo, ne?
Poleg vsega je bilo na naši strani tudi vreme – v kratkih rokavih smo sedeli na terasi hotela in se pustili razvajati z (med drugim) kozarčkom penine Bagueri Rose. Ker slika pove tisoč besed in ker imam poleg svojih fotografij še čudovite fotografije fotografa Kleti Brda, bo tokratna objava bolj “slikovna”. Verjamem, da mi ne boste zamerili!
Sprejeli so nas z okusnim narezkom, sadjem, rogljički, kavico, grozdnim sokom in, ker je bila ura že 10.05, kozarčkom belega vina. Menda si v Brdih ob sobotah radi privoščijo nekoliko bolj obilen zajtrk in prav takega so pripravili tudi nam. Mislim, da se nihče ni pritoževal.
Sledil je ogled vinske kleti – od arhivskih vin v zaprašenih steklenicah, do novih vin v sodih. V arhivu se skriva tudi nekaj vin od samega začetka Kleti Brda (leta 1957), ki so torej stara kar 60 let! Spoznali smo še pomen pravilne izbire lesa za vinske sode ter način izdelave nekaterih vin.
Ker so bile temperature v kleti nekoliko nižje, smo se z veseljem pogreli z degustiranjem vin pod vodstvom enologa Istoka Mikulina. Poizkusili smo različne penine, bela in rdeča vina, ter prav posebno vino Motnik, pripravljeno na način, ki so ga poznali “naši nonoti”. Naučili smo se osnovnih načel kombiniranja vina s hrano in poskušali odkriti tiste skrite podtone in okuse, o katerih nam vedno govorijo poznavalci, mi, ki vina ponavadi delimo na tista, ki so nam všeč, in tista, ki nam niso, pa se ob tem samo čudimo.
Čudovit dan smo nadaljevali v hotelu Kozana, kjer nas je čakal aperitiv – penina Bagueri Brut – lastnik hotela ter sam Bine Volčič.
Ker brez dela ni jela, smo si pod Binetovim budnim očesom kar sami pripravili čemaževe raviole, Bine pa je poskrbel za vse ostalo.
K pet hodnemu meniju je gospod Ivan Peršolja, predsednik društva Sommelier Slovenije, izbral nekaj vin, ki smo jih pridno okušali in ugotavljali, zakaj se oziroma zakaj se ne ujemajo s posamezno jedjo.
Kot pozdrav iz kuhinje nam je Binetova ekipa pripravila maslo s pivskim kvasom na polnozrnati bageti. Tako preprosto pa tako okusno in pravzaprav kar zasvojljivo! Kombinirali smo ga s:
- penino Bagueri Brut ter
- penino Bagueri Rose,
a nobena ni bila kos tej močni in težki jedi. A kot pravi g. Peršolja – tudi ugotovitev, da neko vino ni primerno za določeno jed, in zakaj je temu tako, je pomembna ugotovitev.
Prva predjed je bila mariniran in dimljen lipanj z ajdovo kašo, hrenovo peno, rdečo peso, kumaro in redkvico.
Tudi tej jedi sta se pridružili:
- penina Bagueri Brut ter
- penina Bagueri Rose.
Druga predjed je bila prava čarovnija – najprej v pečici pečen in nato dehidriran korenček, v katerem je zaradi takšne priprave nastala luknja, ki jo je Bine napolnil z jogurtom, korenček pa nato “paniral” v drobtinah iz kozic. Vsi smo ostali brez besed!
Vinska spremljava:
- beli pinot Quercus 2016 ter
- Krasno Belo 2015.
Nato pa končno še glavna jed – pa da vidimo, koliko naših raviolov je preživelo. Skoraj vsi! Postregli so nam jih z jagenjčkom, topinamburjevim pirejem in omako suhih peradižnikov ob spremljavi:
- Rebule Bagueri Superior,
- Sauvignon Blanc Bagueri superior ter
- Syrah 2010.
Sladica je bila božanska – kamilična panakota z mandljevim sladoledom in slivovim džemom. Da o sladkih vinih sploh ne izgubljam besed! Poizkusili smo:
- Pikolit 2011,
- Markiz 2011 ter
- peneči muškat 2016.
Ker je bila sladica izjemno nežna, je bil Markiz nekoliko premočen, sicer pa je bilo to eno mojih najljubših vin celega dne. Super sladko, že skoraj na meji medice. Peneči muškat pa je tako in tako že dolgo časa moja najljubša penina.
Za zaključek smo si privoščili še kavico s čudovitim razgledom, nato pa smo se, še “rahlo” okajeni, odpravili proti domu – ker kdo pa še uporablja pljuvalnike, ko poizkuša vino..
HVALA Klet Brda, Hotel Kozana, Bine Volčič in vsi ostali sodelujoči! Bilo je nepozabno!
