Vikend, ki je za nami, je bil zame zelo lep vikend, ki se mi bo definitivno vtisnil v spomin. Prvič zato, ker sva obiskala Graz, v katerem še nisem bila (in ker sem lahko celo soboto kjub dežju veselo navijala za Aljošata na turnirju flag footbala), drugič pa zato, ker je bil moj rojstni dan. Temu primerno sva odšla tudi na rojstnodnevno kosilo. Kam? V Gostilno Grič v vasico Škalce, kjer ponujajo tudi odlična vina Vinske kleti Zlati Grič ali kar na kratko Zlati Grič. O Zlatem Griču in Gostilni Grič sem veliko slišala, kot o restavraciji, ki velja za eno boljših v tistem okraju, ter kot o proizvajalcu vin, ki naj bi spodbujala brbončice to te mere, da jih ne pozabiš zlahka. Čeprav sta restavracija in vinska klet ločeni, sta kljub temu tudi zelo povezani. Kaj sva jedla in kaj sva pila, boste pa izvedeli spodaj. 😉
Kot se za vsako dobro, znano restavracijo spodobi, sva seveda tudi tokrat vzela degustacijski meni. Čakalo naju je kulinarično rojstnodnevno popotovanje skozi 6 krožnikov. Kot se za to priložnost spodobi, so nama najprej postregli s kozarčkom penine iz Zlatega Griča. V očeh Aljoše se je videlo, da bi raje pelinkovec z rezino limone in kocko ledu. Če pa je kaj na tem svetu kar mu od pijače res ni všeč, je to penina, rose in sladka vina. 😀 In lahko samo dvakrat ugibate kaj se je pretakalo v prvih dveh kozarcih ter (na moje veliko veselje) na koncu. Ampak, saj je bil moj rojstni dan, važno, da je bilo meni všeč. 😀 Penino so nama postregli v kozarcu s 6 pikicami, ki mehurčke usmerjajo tako, da na plano prihajajo samo tam.
Po rahlemu smejanju je sledil prvi krožnik. Moram priznati, da sem bila kar rahlo neučakana, ker pri degustacijskih menijih nikoli ne veš kaj te čaka (no pa saj ravno to je tudi del celotnega čara). In kakšen krožnik je prispel! Tri tedne, na eni stopinji Celzija zorjena domača govedina (»domača, od chefa s Pohorja«, so nama povedali), ki se je prelevila v goveji carpaccio z malinami, postrvjim kaviarjem, prepeličjim jajcem in kapuncinkami. Vso to povezavanje okusov je bilo čarobno. Pa kakšna krasna postavitev na krožnik! Ocena jedi 10/10. Ob jedi so nama postregli Zlati Grič Rose, ki ni ravno tipičen rose, že po barvi in okusu. Ocena vina 8,5/10 po mojem okusu, Aljoša bi rekel, da ni bil dober. 😀 Ampak to zato, ker ne pije roseja. Meni je bil odličen. Predvsem zaradi intezivne arome v kateri je moč zaznati cvet vrtnice, maline in jagodičevja. Osebno roseja s takim okusom še nisem nikjer zasledila, in res mi je bil všeč. Če vuni ne bi bilo dežja, kot sva ga imela, bi bil idealen za vroč poletni dan. 🙂
Sledila je topla predjed. V krožniku se je nahajal bob, poširano prepeličje jajce, gamber, prah bučnega olja in pena drobnjaka. Vse to nama je prijazni natakar prelil z bučno juho, ki je imela res okus po svežih in domačih bučah. Kljub dejstvu, da Aljoša ni ravno pristaš buč, je ta krožnik tudi malo »pomazal« s kruhom iz bučnih semen. 😉 Glede na dejstvo, da sva zadnjič naročila v Piazzi (picerija v Ljubljani) bučno juho, ki sploh ni imela nikakršnega okusa po bučah, je bila ta juha kot z drugega planeta. Pa kako so naredili tisti prah iz bučnega olja?!? Ocena jedi 9,5/10. Ker sva zaradi vseh okusnih jedi na krožnikih bolj počasi pila, naju je tudi pri tej jedi še spremljal rose.
Naslednja topla predjed je bila malo posebna. Račja prsa, ki so bila 2 uri kuhana na 60 stopinjah v sous vidu, postrežena z ravioloma, ocvrtkom in omako iz račke. Okusi so bili dobri, samo račka je na koncu nekako »potegnila« na okus, ki nama nekako ni ustrezal. Je bil pa raviol zelo lep, ocrtek in omaka pa zelo okusna. Sama bi raviol sicer polnila s kakšno skuto in zelišči, da bi bilo malo več svežine, ampak to je samo moje mnenje. Ocena jedi 5/10. Vinska spremljava je vsebovala posebno sorto vina Zlatega Griča – Konjičan + Sauvignon. Tovrstno vino ponudi vonjavo po sadju bele breskve, jabolku in tipično noto po bezgu. Vino deluje polno, elegantno, sveže in okusno. Zanimiv karakter vina. Ocena vina 8/10.
Sledili sta dve glavni jedi (ali pa še ena predjed in nato glavna jed – nisva znala čisto oceniti, saj so bile porcije take »ta prave« velikosti, kot se spodobi). Ena mesna in ena ribja. Najprej so nama postregli z ribjo jedjo, ki je bila sestavljena iz grahovega pireja, svežega grahu, larda – špeh divjega prašiča iz Španije, ter filejem brancina iz Zadra. Okusi so bili neverjetni, toliko svežine, toliko povezanosti, perfekcija na krožniku. Pa ta gladek grahov pire. In lardo! Ocena jedi 10/10. Pri vinski spremljavi so nama postregli s sivim pinojem Zlatega Griča. Ocena vina 8/10. Predvsem zaradi fermentacije pri nižji temperaturi in groznem moštu, ki je bil stisnjen le iz ročno prebranih jagod, ki so vinu dali odprt, saden in sorten vonj.
Zadnja glavna jed, in torej jed pred sladico (ki jo, priznam, vedno najtežje čakam), je sestavljal krožnik iz pireja sladkega krompirja (kar jaz naravnost obožujem), bele polente z zelišči, ki je bila obenem tudi ocvrtek, pečenim korenčkom, špargljem in telečjim filejem. Krožnik je bil naravnost fantastičen. Ampak ne tako dober kot prejšnji, zato mu dajeva oceno 9/10. Si pa vino prisluži 10/10. Postregli so nama Modri Pinot, letnik 2015, ki se je shranjeval eno leto v barik sodu. Vino je polno, bogato in elegantno, nima preveč niti premanj kisline, je rahlo trpko in harmonično. Aljoša pravi, da je vino za domov in na steno, čeprav preferirava bela vina iz Primorske regije.
Za konec pa seveda sladica. Zlati Grič se je izkazal kot vrsta restavracije, ki je po mojem okusu. Zakaj? Ker so nama pripravili dvojno sladico. Oziroma sladico za predjed glavni sladici. How cool is that? 😀
Za predjed sva dobila žajbljev sladoled z zmletimi, pečenimi lešniki. Za glavno sladico paaaaaaaaaaaaaaaaaaa…
… Krema maline, mousse maline, sladoled iz slive, poprova meta, sveža sliva, krokant iz lešnika, in crumble. Slika pove več kot 1000 besed. Ocena sladice 12/10. Tudi traminec Zlatega Griča si zasluži 11/10.
Skratka, če na hitro povzamem. Gostilna Grič (vključno z vini Zlati Grič) je trenutno med top 5 restavracijami , ki sva jih obiskala v zadnjem času. Poleg Repovža, Rajha, Ambarja(Srbija), je Gostilna Grič potisnila Gredič na 5. mesto. Zakaj? Vam povem v naslednjem blogu. 🙂
Poleg odlične hrane in vina, ponujajo tudi prenočišča; če imajo pa slučajno vse zasedeno, se pa zapeljite do Male Kmetije (res luškana!), tako da lahko uživate v hrani in pijači ter si še ogledate te prelepe konce. Garantirava, da vam ne bo žal, če dva dni preživite v tistem okraju. Še živalski vrt si lahko ogledate in nosatim medvedkom dajete arašide 😉
Love Urša