Sem ena tistih, ki so ves čas na preži za kakšno dobro kuharsko delavnico. Tako sem tudi naletela na objavo Bazilika Bistro na Facebook-u, o tem da Barbara Prezelj pri njih organizira sirarsko delavnico, in nemudoma izvedla nakazilo ter si dogodek zapisala v koledarček. Problem pri delavnicah je, da nikoli ne veš, ali bo delavnica res odlična ali pa samo izguba časa in denarja. Glede te sem imela res dober občutek (morda je imela pri tem nekaj tudi moja velika ljubezen do sirov) in tokrat me občutek ni varal.
Delavnica se je začela s kratko predstavitvijo sirov in degustacijo končnih izdelkov, ki jih je vnaprej pripravila Barbara. Vsi so bili odlični, a najboljši je bil nedvomno jogurtov sir v olivnem olju. Barbara pravi, da je jogurtov sir še lažje narediti kot tiste, ki smo jih pripravljali mi. Če kdaj poskusim tudi to, vam nedvomno sporočim rezultat. Sledilo je kratko predavanje o “zgodovini” Barbarine ljubezni do sira in njene odločitve, da začne sire izdelovati sama, pa tudi o osnovah izbire pravega mleka in ostalih sestavin. Pokazala nam je še nekaj fotografij postopka priprave, nato pa smo se lotili dela.
Pripravljali smo mlade sire, t.i. “green cheese”. To so siri, ki še niso povsem suhi niti starani, običajno so okrogli in bele barve, njihova priprava pa je res enostavna in zabavna.
Na delavnici je vsak dobil svojo delovno postajo, majhno kozico, leseno kuhalnico, steklenico mleka, nekaj citronske kisline in nejodirane soli, termometer in dva recepta – enega za kravji in enega za kozji sir.
Na kratko opisano priprava poteka takole: kvalitetno sveže mleko segrevamo do določene temperature, mu dodamo citronsko kisilino (ali limonin sok) in na koncu še izvrane začimbe. Pomembno je, da mleka ne segrejemo preveč, saj bo imel sir sicer grenak okus, prav tako pa ga ne smemo preveč mešati, saj bo sicer sicer preveč žvečljiv in gumijast. Vsi smo pridno sledili Barbarinim navodilom in tako je delavnico vsak zapustil z okusnim sirom po svojem okusu. Sama sem se odločila za kozji sir (chèvre),začinjen s soljo in baziliko in z dodatkom mletih mandljev in plastjo suhih marelic..
Delavnico smo zaključili z večerjo, ki so jo za nas pripravili nadarjeni kuharji iz Bazilika Bistro, ki so v jedeh uporabili različne mlade sire izpod rok naše učiteljice Barbare. Glavna jed je bila bučkino porova pita, sladica pa rikota s pomarančo in svežimi jagodami. Ravno prav sveža in ne presladka. Njami!
Sir sem odnesla domov in zavitega v folijo pustila, da se čez noč povsem ohladi v hladilniku. Ta korak sicer ni obvezen, je pa priporočljiv. Naslednji dan sem ga poskusila in moram reči, da je bil zelo okusen in se je podal čisto k vsem jedem.
