Kar nekaj časa je minilo od zadnjega zapisa na blogu, ampak morje, potovanje, služba, treningi naredijo svoje, in mesec ali dva se obrneta kot bi mignil. Danes se piše posebna zgodba. Zgodba o Šentjanžu. Repovžu. Nekem majhnem mestecu, o katerem sva veliko slišala. Na meji med Savinjsko in Dolenjsko regijo. Družina. Družinski posel. Ekološka kmetija. Tradicija že več kot 150 let. Kulinarični dogodek z vrhunskimi vini – še sreča, da ponujajo tudi prenočišče. Odločila sva se za kraljevsko razvajanje, ki poleg 7-hodne večerje vsebuje tudi nočitev ter zajtrk. In kakšnega razvajanja sva bila deležna! Za v anale.
7 hodni degustacijski meni za dve osebi je bil »adijo pamet«. Polet v vesolje različnih okusov, ki jih še nisva doživela. Seveda je, kot je sedaj že kar v navadi, najino popotovanje začel pozdrav iz kuhinje. In že sam uvod je obetal veliko. V krušni peči dimljena postrv. Odlično. Ocena jedi 9/10. In pa neverjeten aperativ iz nekega iglavca, ki sva ga pozabila. Je bil pa vrhunski. In reagiral je s kocko ledu kot Ouzo. Noro.
Sledila je prva predjed – t.i. »Essih flajš« Gre za variacijo na klasični essih flajš – kuhano govedino s čebulo, bučnim oljem, kisom ,soljo in poprom. Njihovi različici je bila dodana še majoneza z rdečo peso. Top! Ocena jedi 9/10.
Sledila je deska različnih lokalnih mesnin in sirov, paštet in vložnin, Biosingove salame, ter trije tatarci: Postrvin, goveji ter kolerabin. In se ustavimo pri slednjemu. Neverjetni okusi, brbončice doživijo prav posebno eksplozijo različnih okusov, ki se neverjetno prepletajo med seboj. Čist vsak element je bil vrhunski, meni najljubša pa je bila zajčja pašteta. Ocena jedi 9/10. Ob tej jedi so nama postregli kozarec Zelenega Slivanca od kleti Frelih. Ocena vina 9/10
V Repovžu se ne hecajo s postavitvijo visoke letvice glede okusov. Ko že misliš, da se boš nekje postavil in situiral, te naslednja jed tako preseneti, da si rečeš ali je mogoče? In ugotoviš, da je. Sledil je karpačo sevniške govedine z ohrovtom, šitaki zeleno in redkvico. N.O.R.O. je vse kar lahko rečem. Sliši se enostavno in nič posebnega, okusi pa se kar spojijo v ustih. Ocena jedi 9/10. Za vinsko spremljavo so nama izbrali kozarec roseja od Albiane. Ocena vina 9/10.
Po vseh teh hladnih predjedeh je sledila prva topla. In to kakšna! Goveja juha s fritati rdeče pese. Da, prav ste prebrali, fritati rdeče pese. Goveja juha, ki je pripravljena z bolj vietnamskim pridihom (po navdihu juhe Pho) je začinjena s cimetom, zvezdastim janežem in še eno začimbo, ki jo boste morali ugotoviti sami, ko jo boste okusili. Vseh skrivnosti pa tudi ne smem razkriti. Da ne govorim o postavitvi. Na najvišjem možnem nivoju. Ocena jedi 10/10. Sivi pinot od Keltisa pa je bil samo še pika na i. Ocena vina 10/10.
Kulinarično popotovanje je nadaljeval raviol s špinačo in skuto. Špinača lokalne pridelave in skuta, sta se kar stopile v ustih. Mehkost, prefinjenost, enostavnost. Zmagovit recept. Ocena jedi 10/10.
Ko sva že mislila, da sva počasi zaključila in da je na vrsti sladica ter da je čas, da se po zadnjemu kozarcu vina odpraviva spat, so nama postregli še s kislo smetano z ocvirki, šparglji, jurčki in bučami. Kaj pravite kakšni so bili okusi? Po prvem grižljaju sem rekla samo: »o uau!« Ocena jedi 10/10. Ob obeh jedeh sva imela kozarec Saugvinona od Šukljeta. Ocena vina 7/10.
Pa sva se »prijedla« do glavne jedi. Mesne seveda. V prejšnjem zapisu sva pisala, da tako mehkega srninega mesa kot je bilo v Rajhu in ki sva ga ocenila z 9,5/10, še nisva jedla. No, v Repovžu so pripravili srnino pleče marinirano v pivu s štruklji. Tako mehko, tako okusno, tako božansko res. Ocena jedi 10/10. Aljoša je plesal svoj happy food dance. To pove, da je res navdušen. Kozarec avstrijskega Hochacker red je neverjetno pasal zraven. Ocena vina 8/10.
Končno sva prišla še do sladice. Bezgova strjenka z ribezom in granito zeliščnega čaja, ter karamelni sladoled z jagodami in rabarbaro. Ocena jedi 10/10. Za konec so nama postregli kozarec Rumenega muškata od Kozinca. No jaz sem spila oba, saj Aljoša ne mara sladkih vin. Po njegovi oceni je vino 1/10, po moji oceni pa 10/10. Ampak moja je tista, ki šteje.
Po koncu večerje naju je pričakalo še eno manjše presenečenje iz kuhinje, ki vam ga ne bova izdala, lahko pa vam zatrdiva, da vam vsekakor ne bo žal. Še o jutranjem zajtrku? Slika pove več kot 1000 besed, zato si poglejte spodnjo galerijo. Verjetno se boste ob ogledu vprašali, koliko nas je to bilo na zajtrku. Odgovor je samo dva!
Obiskala sva že kar nekaj restavracij, a zaenkrat bo na seznamu najboljših 10 restavracij, po najinem okusu, Repovž še dolgo brez resnega konkurenta. Če ne veste kaj bi kupili nekomu za darilo za poroko, rojstni dan, obletnico, z razvajanjem pri Repovžu ne morete zgrešiti.
Nice post!