Kaj in kje jesti v Valencii

Čeprav je od najinega potovanja po Valencii in Barceloni minilo že nekaj mesecev, sem se šele sedaj spravila pripraviti dva zapisa o njuni kulinariki. No, bolje pozno kot nikoli, kajne? V teh hladnih zimskih dneh mi misli pogosto odtavajo v tople kraje kot sta bili Valencia in Barcelona konec oktobra. Pa tudi hrana tam je bila več kot odlična! Zato je tale zapis za vas, dragi moji, ki vas pri potovanjih poleg znamenitosti in kulturnih razlik zanima tudi okusna lokalna hrana. Tokrat o hrani v Valencii, že kmalu pa še o okusnih kotičkih Barcelone.

Kaj in kje jesti v Valencii?

Na eni strani imamo jedi, ki jih priporoča vsak vodič po Valencii, tako imenovane tipične oziroma tradicionalne jedi, na drugi pa čudovite (ne nujno tudi lokalne) restavracije in lokale, ki ponujajo okusne grižljaje in čudovit interier (pa s tem ne mislim, da niso tudi tipične jedi okusne!)

Lokalna hrana

Flan – je tradicionalna španska sladica, oblita s čokolado ali karamelno omako. Pripravljena je iz jajc, sladkorja in kondenziranega mleka, po teksturi pa je še najbolj podobna panna cotti ali pudingu.

Churros & vroča čokolada – churrosi so ocvrto testo, podobno tistemu za miške ali krofe, oblikovano v značilne podolgovate trakce, ali celo zvitke kot so tisti na sliki desno spodaj, včasih tudi pomočeni v sladkor. Običajno se jedo za zajtrk, in sicer pomočeni v vročo čokolado, dulce de leche, kavo ali kakav.

Horchata & fartons – horchata je pijača, po barvi podobna mleku, ki je običajno narejena iz t.i. “tigernut” (slovenskega izraza ne poznam) (ali včasih iz riža ali mandljev). V Valencii jo strežejo iz prikupnih vozičkov in skoraj v vsaki restavraciji in kavarni. Fartons pa so sladko pecivo iz moke, mleka, sladkorja, olja, jajci in kvasa, podolgovate oblike (kot nekakšni slaniki) in bogato posuto s sladkorjem v prahu. Priporočam, da ju poizkusite v Horchatería Santa Catalina, saj je njihov interier čudovit (samo poglejte te ploščice!), postrežba je hitra (kar je za Špance precej presenetljivo), cene pa denarnici še kar prijazne.

Valencianska paella & sangria – paella je jed z rižem, z antičnimi koreninami, ki v svoji moderni obliki izhaja iz lagune Albufera na vzhodni obali Španije, v bližini Valencie. Medtem ko tujci paello vidijo kot špansko nacionalno jed, večina Špancev paello označuje kot tipično jed za regijo Valencie. Prebivalci Valencie paello označujejo kot enega svojih najbolj prepoznavnih simbolov. (vsaj tako pravi Wikipedia). Paello lahko najdete skoraj v vsaki restavraciji, ampak priporočam, da si vzamete čas in malo raziščete ponudbo, da se ne ujamete v past za turiste z visokimi cenami (tako kot sva se midva!).

Tapas – tapas je skupni izraz za različne manjše, neke vrste predjedi, bodisi hladne (kot so razne olive in siri) ali tople. Sama sem bila navdušena predvsem nad toplimi, kot so na primer patatas bravas – krompir, narezan na kocke, ocvrt in prelit s pikantno paradižnikovo omako in sirom, ali pa choricitos al vino – chorizo klobase v vinski omaki. To so seveda le nekatere izmed številnih možnosti, zato samo pogumno zavijte v čim bolj poln tapas bar in izberite, kar vam najbolj okusno izgleda – ne morete zgrešiti!

Agua de Valencia – čeprav agua pomeni voda, ta pijača ne vsebuje niti kapljice. Gre za koktejl iz penine, pomarančnega soka, vodke in gina. Privoščite si jo lahko v skoraj vsakem lokalu, lahko pa jo kupite tudi v trgovini ali pekarni v tejle prikupni oranžni steklenički (običajno je slednja opcija tudi nekoliko cenejša).

Čudoviti kotički

Tanto Monta – kar vam res priporočam je, da se vsaj enkrat v času vašega obiska Valencie oglasite v tapas baru Tanto Monta. Midva sva bila te sreče, da je bil najin hotel ravno v tej četrti, a tudi če ste nastanjeni v kakšnem drugem koncu Valencie, si vsekakor vzemite čas in se odpravite do tja. Hrana, osebje in atmosfera so neverjetni! Preprosto stopite do šanka, poveste, katere tapase ali montaditos (na neke vrste francoskih štručkah pripravljeni sendvički) bi želeli in nato vam tople prinesejo k mizi. Najtežji del je ravno to – izbrati le nekaj izmed vseh ponujenih, ker vsi izgledajo takooo dobro!

Portland Ale House – Po skrbnem preučevanju ponudbe burgerjev sem se odločila za Portland Ale House, lokal v ameriškem stilu, ki izdeluje celo svoje pivo. In nisem bila razočarana! Burgerji so bili sočni in okusni, izbire je bilo veliko, prijazna natakarica pa nama je z veseljem, veliko dobre volje, dobrim poznavanjem ponudbe in iskrenim navdušenjem pomagala pri izbiri. Tudi pivo je bilo okusno, in to pravim jaz, ki sem daleč od kakšnega pivoljuba! Tako da vam Portland Ale House vsekakor priporočam.

Dulce de Leche Ruzafa – je nedvomno najbolj fotografiran in največkrat na Instagramu objavljen lokal v Valencii. No, pa saj se ne čudim, saj je interier res prikupen, police in hladilniki pa se kar šibijo pod vsemi tortami, mafini, pitami, rogljički, kruhki, sendviči, piškoti in vsemi ostalimi jedmi, ki si jih lahko predstavljate v takem lokalčku. Vse to precej olajša čakanje v vrsti (in ja, čaka se v vrsti, in to kar dolgo časa, če pridete tja v času bruncha med vikendom), kar je precej prikladno, saj dvomim, da bi se lahko na vrat na nos odločila, kaj bi si rada izbrala za brunch.

Andalus Dolç – čeprav tale restavracija morda ne bi bila vaša prva izbira, pa morda niti ne druga, po tem ko bi videli njene plastične mize in zapuščeno notranjost (no, morda sva bila tam ravno v času, ko nihče ne je), sva imela midva to “srečo”, da sva bila tako lačna, da preprosto nisva več mogla iskati druge restavracije. Srečo pravim zato, ker se je restavracija izkazala za odlično izbiro, s pojedino, ki je vključevala olive, namaze, arabske majhne grižljajčke, okusne glavne jedi in božanski metin čaj. Če boste obiskali to restavracijo, vam toplo priporočam njihov degustacijski meni! Njam!

Mercant Central de Valencia (centralna tržnica) – sicer ima skoraj vsako večje mesto svojo tržnico, a moram priznati, da na tem področju Španci res obvladajo. Sveže sadje, sokovi, pršut, siri, bocadillos (majhni sendvički), peciva, sladice, ribe.. kar vam srce poželi! Pogumno zakorakajte na tržnico in se izgubite v njej (samo pazite, da prej preverite, kdaj je odprta, da je ne boste zamudili)!